Vsebine, povezane z sodelovanjem in povezovanjem oz. poslovnimi partnerstvi sodijo med glavna svetovalna področja podjetja WOTRA. Temu področju zato tudi v »razvojnem navigatorju« posvečamo veliko pozornosti. Z sodelovanjem in povezovanjem se podjetja in posamezniki srečujejo v vseh razvojnih fazah, v vseh sektorjih in ne glede na velikost podjetij. So pa velike razlike v razumevanju sodelovanja in povezovanja, v razlogih za povezovanje in tudi v pristopih. Z sodelovalnimi in partnerskimi pristopi podjetja in tudi posamezne regije lahko dosežejo velike konkurenčne prednosti, zavedati pa se moramo, da je za optimalne in dolgoročne učinke potrebno vsaj nekaj znanja o partnerskih strategijah in vodenju teh povezav. Zelo pomaga tudi znanje o strateškem razmišljanju in sodobnih poslovnih modelih. V procesu sodelovanja in povezovanja se odpira veliko vprašanj, npr. kaj lahko pridobim z sodelovanjem in partnerstvi, kako podjetja dosegajo globalne vizije ter ali, in kako si pomagajo s partnerstvi, kdaj in kako formalizirati partnerstvo ter v kakšni obliki, kako vzdrževati partnerstvo, da bo le-to uspešno in dolgoročno ter nenazadnje, kako se pripraviti na morebitno prekinitev partnerstva?

Trudimo se, da bi se s prispevki dotaknili problematike sodelovanja in partnerstev iz različnih vidikov ter za različne razvojno-poslovne okoliščine. Veselilo bi nas, če bi s prispevki prispevali k boljšemu razumevanju omenjenega področja ter s tem k bolj pogumnemu in pogostemu sklepanju različnih povezav in partnerstev ter k dvigu sodelovalne in partnerske kulture na splošno.

Prodati izdelke in storitve na tujih trgih je želja vsakega podjetja. Ni pa jih veliko, ki tudi uspejo na tujih, sploh pa ne na daljnjih trgih. Kateri so tisti faktorji, ki prinašajo uspeh na tujih trgih? Je dovolj imeti odličen izdelek ali storitev za ugodno ceno, ali je potrebno več? 

V okviru tega področja želimo pisati o dobrih in slabih izkušnjah ter praksah v procesu internacionaliziranja podjetij tako s strani podjetij, poslovno-podpornih organizacij in mrež, s strani svetovalnih podjetij in drugih, ki se na tak ali drugačen način vključujejo v proces internacionaliziranja podjetij v eni ali drugi vlogi. 

Pišemo tudi o strategijah internacionaliziranja poslovanja iz različnih vidikov, vseh razvojnih fazah izdelka, tj. od ideje, razvoja izdelka do prodajne in partnerske strategije ter tudi o metodologijah in orodjih, ki se pogosto uporabljajo v samem procesu internacionaliziranja. Če v okviru področja »Sodelovanje in partnerstvo« pišemo o vseh vidikih sodelovanja in povezovanja, smo tu osredotočeni na povezovanje oz. partnerske strategije, ki lahko največ prispevajo pri uspešnem nastopu na tujih trgih, torej sodelovanje in partnerstvo z vidika internacionaliziranja poslovanja. Informiramo tudi o posebnostih posameznih mednarodnih trgov kot tudi o poslovnih priložnostih, o katerih smo obveščeni s strani naših partnerjev in sodelavcev.  

Pri našem delu se srečujemo z mnogimi podjetji z različnimi polizdelki, izdelki in storitvami, ki so namenjeni prodaji poslovnim subjektom, javnemu sektorju preko javnih naročil in/ali končnim potrošnikom. Veliko teh podjetij svoje izdelke in storitve nima pripravljene v obliki in na način, ki bi bila primerna za trženje v tujini, in sicer bodisi zaradi pomanjkanja certifikatov, neizpolnjevanja standardov, neprimerne cenovne politike, neprimerne embalaže, konkurečnosti glede oblike in funkcionalnosti izdelka oz. storitve ali iz kakšnega drugega razloga. Tudi podjetja sama imajo velikokrat neprimerno notranjo organiziranost ali neizkušene kadre za prodajo na tujih trgih.

Z rastjo pomena spletne prodaje, spletnih socialnih omrežij in analitičnih orodij za spremljanje prodaje in obnašanja obiskovalcev na spletnih straneh je postal marketing in prodaja bistveno bolj kompleksen. To danes pomeni, da imamo, poleg klasičnih, še izjemno veliko število možnih spletnih marketinških, oglaševalskih in prodajnih kanalov, ter na razpolago tudi veliko s tem povezanih programskih orodij.

Naši članki razkrivajo različne vidike marketinga in prodaje v mednarodnem kontekstu.

Pojem digitalnega gospodarstva zajema širok spekter poslovnih dejavnosti, saj digitalizacija poteka na več nivojih, v vseh sektorjih ter tako v poslovnem, javnem kot tudi zasebnem oz. domačem okolju. Digitalizacija posega v vse pore našega poslovanja in življenja ter hkrati ruši obstoječe klasične izobraževalne, storitvene, proizvodne, finančne, pravne, organizacijske, vodstvene, odločitvene, marketinške, prodajne, komunikacijske in druge poslovne modele, sisteme, podsisteme, metodologije in orodja.

Tudi prispevki v povezavi z digitalnim gospodarstvom so večplastni. Tako pišemo o možnih spremembah oz. izboljšavah, ki jih prinašajo sodobne digitalizirane rešitve in s katerimi bi organizacije pridobile konkurenčne prednosti, povečale vizibilnost in kredibilnost med obstoječimi in potencialnimi kupci, znižale stroške, povečale preglednost nad poslovanjem ali uvedle nove inovativne poslovne modele. Pišemo tudi o možnostih pridobitve razvojnih sredstev za razvijalce oz. nosilce inovativnih rešitev, o potrebah poslovnih sistemov, o pomenu strateških partnerstev, o nujnosti medsebojne povezljivosti posameznih rešitev, o partnerskih, marketinških in prodajnih strategijah digitalizirane družbe ter o drugih temah, povezanih z digitalnim gospodarstvom.  

Eno izmed ključnih povpraševanj s strani vseh vrst organizacij in posameznikov je vezano na financiranje razvojnih projektov. Možnosti je več, le malo organizacij in posameznikov pa izpolnuje pogoje za pridobitev finančnih sredstev in to ne glede na to, da je ponudnikov finančnih sredstev veliko.

Na tem portalu objavljamo prispevke o prednostih in slabostih posameznih oblik financiranja, o dobrih in slabih praksah, o strategijah pridobivanja strateških partnerjev in privatnih investitorjev, o pravnih vprašanjih, ki se pojavljajo v procesu sodelovanja med prejemnikom in dajalcem finančnih sredstev ter o drugih vprašanjih povezanih s tematiko financiranja projektov.

Področje lokalnega in regionalnega gospodarskega razvoja je namenjeno inštitucionalnim akterjem, ki so zadolženi za razvoj primernega poslovnega okolja na lokalnem in regionalnem nivoju, in sicer tako v urbanih kot ruralnih oz. podeželskih okoljih. Namenjeno je pa tudi aktivnim poslovnim akterjem kot tudi aktivnim posameznikom, ki so ali pa si želijo biti vpeti v razvoj okolja, v katerem delajo in/ali živijo.

Kakovost življenja se seli iz mest v ruralno okolje in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo že dolgo niso več samo domena razvitih urbanih okolij. Podeželje ima velike možnosti za nove izzive in priložnosti, in to ne le na področju ekološkega kmetijstva in turizma. S primeri bi radi pokazali, da inovativnost, kreativna industrija, digitalno gospodarstvo in podjetništvo ne obstajajo le v urbanih okoljih. Tudi na podeželju se rojevajo mnoge zgodbe o uspehu, ki sežejo celo na globalni trg. Kako naj bi se urbano in ruralno okolje povezovalo?

Namen objav na tem portalu je:

(1) deliti dobre prakse na področju regionalnega urbanega in ruralnega oz. podeželskega gospodarskega razvoja;

(2) predstavljati pomen in vlogo javnega in zasebnega sektorja pri uspešnem lokalnem in regionalnem gospodarskem razvoju;

(3) zapolnjevati vrzeli v usposobljenosti in znanju za uspešno spodbujanje lokalnega in regionalnega gospodarskega razvoja;

(4) izmenjevati izkušnje pri pospeševanju tržno naravnanih zamisli za gospodarski razcvet urbanih in podeželskih območij;

(5) predstavljati inovativne razvojne pobude in priložnosti v urbanem in ruralnem okolju;

(6) združevati lokalne in regionalne slovenske in mednarodne razvojne pobude ter skupaj iskati možnosti za razvoj teh pobud.

–        Kolektivna inteligenca, iz katere bi posamezniki v povezavi črpali skupaj ustvarjeno znanje ali inteligenco se je razvila le v redkih primerih sodelovanja in povezovanja. Kaj so razlogi za to?

–        Ali bi lahko načrtno in pametno grajena kolektivna inteligenca ter dostop do te inteligence postala glavni konkurenčni dejavnik razvoja posameznikov, podjetij, povezav ali celo regij?

–        Kdo so pobudniki in vodilni nosilci razvoja kolektivne inteligence?

–        Kako izgrajevati kolektivno inteligenco v lastnih sodelovalnih in partnerskih modelih?

–        Kakšna znanja, metodologije in orodja potrebujemo za izgrajevanje kolektivne inteligence?

–        Kakšna je stopnja kolektivne inteligence v posamezni povezavi in kako jo meriti?

–        Ali je lahko stopnja kolektivne inteligence eden izmed pokazateljev stopnje ustvarjenega zaupanja v povezavi ali pokazatelj nivoja zrelosti posamezne povezave?

–        učinkovitejši organizaciji;

–        boljšemu izkoriščanju inovacijskega potenciala v internem ali zunanjem okolju podjetja;

–        spremembah pri vodenju, odnosu do zaposlenih, kupcev, podizvajalcev, dobaviteljev in partnerjev;

–        zmanjševanju stroškov ter morebitnem ukinjanju zastarelih programov in uvajanju novih;

–        uporabi sodobnih informacijskih orodij, ki bazirajo na znanju;

–        ipd.

Naj začnemo opis teme z znanim citatom Nikole Tesle

“Če želite odkriti skrivnosti vesolja,
razmišljajte v smeri energij, frekvenc in vibracij.”

Citat, ki ga še danes ne dojamemo. Veliko raziskovalnih projektov je v tem času imelo za cilj dobiti jasne odgovore, veliko inovatorjev išče v Teslovi zapuščini navdih za lastne inovacije ter veliko posameznikov brska po svojem lastnem jazu z namenom razumeti sebe ali z namenom izboljšanja svojega energetskega potenciala za boljše zaznave sveta okoli sebe. Vendar nam slika trenutnega razvrednotenega, tudi poslovnega sveta kaže na to, da še nismo odkrili skrivnosti vesolja v pomenu, kot ga je morda razumeti iz Teslovega citata.

Vodstva lahko znatno vplivajo na podobo sveta ter na vrednote v družbi. Zato se nam zdi smiselno, da se tudi vodstveni kadri zazrejo vase in nato še v sisteme, ki jih vodijo. Znani Deepak Chopra je veliko prispeval k popularizaciji duhovnosti v managementu, tudi joga, feng shui, tai chi, qi gong in drugi praktiki komplementarnih metod prodirajo v poslovni svet. Poleg vseh naštetih metod je potrebno posebej izpostaviti metodo sistemskih postavitev Berta Hellingerja, ki jo je kasneje za poslovne namene nadgradil Jan Jakob Stam in drugi, v Slovenijo pa metodo poslovnih sistemskih postavitev pripeljala Nataša Čebulj. Že ob prvem srečanju z metodo in brez kakršniholi znanj in predhodnih priprav metoda preseneča z jasnostjo sporočil in globino uvidov v posamezno poslovno situacijo.

Nabor metod je širok, prav vsak pa lahko najde najbolj primerno metodo zase v danem trenutku. Naš namen pa je zbirati, analizirati in preskušati komplementarne metode, ki so se uveljavile v poslovnih praksah v Sloveniji in po svetu ter prenašati znanje, izkušnje in prakse naprej, in sicer bodisi preko programov usposabljanja (kot primer obiščite stran, kjer je obljavljena vsebina programa poslovnih sistemskih postavitev) bodisi preko strokovnih prispevkov, objavljenih na tem portalu.